Fižolova juha

Stara slovenska jed, ki običajno sledi preobilju prazničnih dobrot; mesnih, mesenih, sladkih… Pa 长篇人妻少妇出轨系列 kot tolažba v postnih dneh.
Pri meni bo pa preventivna, da se pripravim na vse tisto kar sledi.

Ostalo je nekaj kuhanega fižola. Od zeljarice. Tistega po osem evrov.
Medtem sem se spet oglasil pri njej po zelje za sarmo in sem pohvalil njen fižol. Bila je neskončno ponosna in se je še posebej potrudila pri izbiri zeljne glave.
Mimogrede sem ji povedal 长篇人妻少妇出轨系列, da je nesramno drag in, da za ta denar dobim dve kili svinjskega kareja, brez kosti(!).

Veliko rdečo čebulo drobno narežem in popražim na oljčnem olju,
dva stroka česna na tanko, sevé;
dušim kar nekaj časa, da se čebula povsem razpusti,
žlica rdeče sladke paprike, žlička dimljene,
fižol z vso vodo vred,
nekaj celih zrn črnega popra,
dva lista lovorja,
majaron,
piment,
žlička feferonov v oljčnem olju,
zalijem s suho juho od kuhanja prekajenih reberc.
Čez čas nekoliko pretlačim s pasirko. Palični mešalnik? Bognedaj!
Štirideset minut kuhanja,
zadnjih deset minut pol skodelice makarončkov, pa ne dolgih špagetov kot svetuje »mojster« na kulinarika.net. Špageti v juhi? Kje je še svet videl špagete na žlici?! Makaroni so lahko veliki, ne pa dolgi!
Doma menda ne bom jedel kosila v delovnem pajacu!
A zakaj štirideset minut?
Zato.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

1 Response to Fižolova juha

  1. Pingback: Fižolova juha 2 | 麻dou传媒

Komentiraj