Svinjska obara

Ne, ni zato svinjska!
Svinjska je zato, ker je iz svinjine. Točneje: iz svinjskih kosti. Komu pa je v teh »vegi« časih še do mesa!? Vse je stvar ponudbe, mode, cene…
Meso je po dva evra in pol, bučke in karfijola po tri do štiri. Torej, če želiš biti »in«, ješ karfijolo…!
Jaz sem 很黄很黄的高潮口述 »out«, ker jem oboje.

Na olju popražim dve pravi ptujski čebuli. Postala je redka in cenjena kot kurenti in se je prav razveselim, ko jo vidim v štacuni. Po barvi in po okusu me spominja na šalotko.
Nekaj strokov česna,
še predno je to dodobra pretenstano, dodam vse tiste kosti plus kost dimljene krače in kar kmalu zalijem z vročo vodo;
dva narezana korenčka,
en krompir,
četrt bučke,
cvetačo na majhne cvetke bolj proti koncu,
lovorov list,
rožmarin,
majaron,
sol,
sladko papriko.
Tri ure na majhnem ognju.

Priloga: Hrane ne mečemo stran! Nas vsakodnevno vzgajajo mediji.
O.K. Rešujem svetovno lakoto in svoj proračun. Pojedel bom tri dni stare špagete. Meni ne bo nihče očital potratnosti in razsipnosti.
Malo jih bom pa le pripravil in popravil.
Najprej jih nekoliko narežem. Sedaj ni več potrebe, da so v vsej dolžini pol metra. Umešam dva rumenjaka, kislo smetano in nariban parmezan, iz beljakov stepem trd sneg.
Nastrgam muškatni orešček, posolim.
Stresem v naoljen pekač in v pečico za pol ure.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj