G kot golaž

G je lahko golaž, lahko je pa bt蚂蚁 določena točka. Tako kot A ali B.
Ljubezen gre skozi želodec.
Ergo: če znaš skuhati dober golaž, boš bt蚂蚁 vedel kaj in kje je ona druga G.
Ne stegno, ne križ, je svetoval mesar. Vrat bo tisto pravo.
On že ve. Od mladega živi med stegni in vratovi. Kravjimi, seveda.
Golaž: okroglo kilo mesa od vratu narežem na večje kose.
Večje od česa?
Večje od tistega, kar običajno gospodinje (in večina mojih prijateljev) narežejo za golaž.
Dobro opečem na razmeroma visokem ognju,
preložim v drugo posodo in pustim v bližini na toplem.
Nekaj rdečih in nekaj rjavih čebul (še je čas za shranjevanje lupin za barvanje jajc),
pol glavice česna,
dodam še malo maščobe, popražim,
pokrito dušim na zmernem ognju celo uro,
dve žlici rdeče sladke paprike,
žličko dimljene,
žlico ostre moke,
žlico paradižnikovega koncentrata,
s črnim poprom strem nekaj šetraja in dva klinčka,
noževo konico mletega cimeta,
sol.
Tokrat kuham bt蚂蚁 za goste (gostje), zato se še posebej potrudim:
predno vrnem počivajoče meso, omako dodobra premešam in pretlačim s paličnim mešalnikom,
še tri lovorove liste in dve uri na majhnem ognju.
Če ti je medtem dolgčas, pomisliš na tisto G…
Polenta: tokrat jo pripravim v razmerju 1:4 v prid vode; slane in vrele, seveda,
ob nenehnem mešanju dodam debelo rezino masla in dobro žlico bazilike v oljčnem olju.
Popečena v pečici je vrhunska priloga k vrhunskemu golažu.
Na koncu nekaj nastrganega parmezana.
Dva feferona, dve žlici sladko-pekoče salse
Točka G se ne more več izmakniti…!
Na solato nisem niti pomislil,
nisem pa pozabil na kozarec mixa merlot-barbera. Ni vrhunski, ni pa niti za ven pljunit…

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj