Prepričan sem, da bi komot prišel do XXI.
Pa nisem tako velik poznavalec primorske kuhinje, kot sem velik ljubitelj tovrstnih enolončnic.

Začelo se je z ostankom ene porcije makaronov.
Kam z njimi?
Ker so že kuhani, si še ogrlice ne morem narediti…!
Porodi se ideja in kar takoj namočim fižol.
Pobrskam po zamrzovalniku.
Zamrzovalnik je fajn stvar. Včasih tam najdem stvari in jedi, za katere sploh nisem vedel, da obstajajo.
Izbrskam prekajene svinjske kosti. Ne rebra ali kračo. Kosti.
Lepe in mesnate. Če hočem vse to oglodat, rabim dva dni dopusta.
Skuham jih z vsemi častmi in po pravilih, ki pripadajo kračam, šinkom, šunkam, itd…
Naslednji dan skuham še fižol.

Narežem rdečo čebulo in jo počasi pražim na svinjski masti,
nekaj strokov česna,
dodam žlico rdeče sladke paprike,
žlico paradižnikovega koncentrata,
kuhan rjavi fižol,
zalijem z vročo juho od kuhanja kosti,
nekaj zrn črnega popra, dva lovorova lista, osmukam nekaj vejic svežega timijana.
dodam makarone in kuham še pol ure.