V sojini omaki z zelenjavo in ingverjem

Rad imam sojo.
Točneje: rad imam sojino omako. Nekako sem se naučil uporabljati svetlo in temno.
Ena je intenzivnejšega okusa, druga je bolj slana;
če sploh obstaja za slano še četrti presežnik…!
Razlika v energijski vrednosti je skoraj trikratna, pa saj je ne bom zlival na ogenj…

Ko poide omaka v eni od stekleničk, je treba namestiti drugo.
Med enim in drugim odpiranjem pozabim, da je s flaško najbolje kar takoj v mehanično delavnico.
Zanka pod pokrovčkom, ki je namenjena odpiranju notranjega dela zamaška se po defoltu takoj odtrga.
Podobno, kot, če se piksne piva lotiš napačno…
Pa se nisem lotil napačno.

Kitajci, dabijihpespofukal (v kolikor niso že vseh pojedli), tega enostavno ne obvladajo.
Poskusim z nožem. Ne! Nazadnje sem ga skoraj zlomil.
V klet po klešče.
Ampak klešč ni v kleti, torej so v baraki na vrtu. Zunaj je pa pet centimetrov snega in nekaj pod nulo.
Jaz pa bos in napol nag.
Še enkrat poskusim odviti ali odpuliti kar cel zamašek/pokrovček, pa ne gre.
Razen, da ga odbijem s sabljo za odpiranje šampanjca. Samo kdo bo pri tem držal tisto majhno flaško?!
Kuhanje, čeprav še v pripravni fazi, zahteva pozornost, natančnost in žrtvovanje.
Torej se oblečem in grem po klešče.
Od tu dalje je vse enostavno:
file zalijem s svetlo sojino omako in ga vrnem še za nekaj ur v hladilnik.
Pred pečenjem ga dodobra “oprašim” s kajenskim poprom,
na hitro popečem na oljčnem olju, odložim v počivanje, dokler ni pripravljena 未成年啪啪视频 zelenjava.
Nekaj kolutkov melancana, polovička bučke, na pečeno naribam svež ingver,
Da pa ne bo vse skupaj prezdravo, še za pest pomfrija.