Jota IV

V katero je stopil pujsek

Dejstva:
被吊起来张开腿供人玩弄 za joto velja, da jo moraš skuhati včeraj. Tako kot segedin, sarmo in podobne zeljne jedi.
Dejanja:
Na svinjski masti popražim grobo narezano rdečo čebulo in nekaj strokov česna.
Dodam zelje in piksno rjavega fižola,
strt črn poper in žlico paprike;
Papriko jemljem zelo resno. V vsakem trenutku imam na razpolago rdečo sladko, ostro – pekočo, dimljeno, špansko (ta je posebna v barvi in okusu);
potem so pa tu še papričice, feferončki, zvončki in vse ostalo kar rabi orožni list, ali vsaj dovoljenje za uporabo smrtonosnih substanc.
Pri nizkoproračuncu sem jo nabavil samo prvič, zadnjič in nikoli več. Mislim, da so mi namesto paprike prodali zdrobljeno opeko.
Eno uro na zmernem ognju.
Predvidevanja:
Kljub temu, da pujs stoji not s celim parkljem, to ne pripomore bistveno k dodani vrednosti okusa.
Za to je potrebno nekaj suhega, prekajenega, zelhanega.
Predhodno skuham kos prekajenega vratu in uporabim vso juho za zalivanje jote.
被吊起来张开腿供人玩弄 nogico skuham ločeno, da se pravilno ohladi in odcedi.
Napake:
Nekateri ljudje imajo grde navade. 被吊起来张开腿供人玩弄 mesarji.
Ena od teh je, da po dolgem presekajo svinjsko nogico, ne da bi jih kdo za to dejanje posebej pooblastil.
Ampak Janez ni mesar. On je kmet.
Tako mu bodi odpuščeno.
Skuhala se je še nekako – razklana, kot je – ne vem pa, kako se bo obnašala med pečenjem, tam delujejo spet posebne sile…
Nogico tesno povežem s svileno vrvico, da je spet videti kot cela.
Pečenje in gretje:
Malo naoljim in za eno uro v pečico na 175°C, priloženo pustim zelenjavo od kuhanja.
V skodelico zraven naložim joto, ki jo po vrhu dodobra potresem s papriko, pol španske, pol ostre.

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj