Materija je vedno poškodovana premosorazmerno s svojo vrednostjo.

To je vse res, hkrati pa skušam dokazati, da so fotografovi zakoni po Murphyju zastareli:
1. Priložnost za najboljši posnetek se bo pokazala takrat, ko ne boš imel več filma.
2. Drugi najboljši posnetki so po navadi narejeni z zaprtim objektivom.
3. Kar ostane, bo uničeno, ko bo kdo nepričakovano odprl vrata temnice.
Vse to mi je že “čist mem”.
Nazadnje sem bil v temnici pred dobrimi petdesetimi leti.
Z digitalizacijo fotografije, nam je – hvalabogu – veliko tega prihranjeno, istočasno smo pa izpostavljeni novim tehnološkim “napadom”.
Prav sredi fotografiranja, se odlomi kos konektorja daljinskega prožilca (RS-60E3).
Prokleta jajca kitajska!
Je prvo kar lahko povem, še predno ocenim škodo.
Ta seveda ustreza Murphyjevemu zakonu.
Odlomljeni kos je ostal v fotoaparatu.
Še nekajkrat ponovim znano misel o jajcih in Kitajcih in dodam:
Kaj kurac! A delate to iz starih piksen Coca-Cole, ali kaj?!
Pa nič ne pomaga.
Tisti odlomljeni kos še vedno tiči tam in dela štalo. Ne morem niti eksponirati ročno, ker jajca (tokrat Canonova), pametna kot so, zaznavajo nekaj drugega.
Jebovampasmater!
Uspem toliko premakniti odlomljeni del, da aparat funkcionira.
Do kdaj?