Prsi so piščančje in fila niso silikonski vložki, ampak vse kaj bolj okusnega…

Vse skupaj je pa povezano z zadnjim “pogonom” na gobice, ki jih skoraj ni bilo.
Izplen je bil par marel, nekaj štorovk, tintaric in veliko sirovk, za začimbo pa še mrtvaška trobenta.
Lisičke smo zamudili, jurčki so se poskrili…

Piščančje prsi razprem kolikor je mogoče,
premažem s prepraženimi gobami, vse od naštetega,
dodam kruhov nadev,
zarolam in povežem z vrvico;
s kosi krompirja položim v tajin,
okroglo uro v pečici,
prvi polčas malo močneje, drugi polčas bolj umirjeno.
Obvezen počitek.

Tisto strupenjačo sem prinesel domov zgolj za vzorec in v preverjanje.
Povedali so mi, da je dala gospodinja v jed dve takšni gobici “zgolj za vzorec in okus”,
pa je šla cela družina na urgenco!
Nisem preverjal, če je res strupena.

Ker pa gobarjenje ni le košara in nož, je nastalo še nekaj fotografij mimo tega.