V januarju.
Na zimo me spominjajo samo še zgodnja jutra in koledar.
Eni gredo ta čas na južno poloblo, drugi kuhamo poletno sarmo.

Tisto tradicionalno, zimsko, s kislim zeljem, smo ravnokar pojedli. Pa bi jo spet.
Ostalo je mleto meso, suhe kosti, nabavil sem čisto preveliko zeljno glavo…

     Poraba: Približno ½ kg zmletega mesa (svinina in govedina), 1 jajce, košček prekajene slanine, pest riža, dve srednje veliki čebuli, nekaj strokov česna, sol, poper, potrebna maščoba, večja glavica zelja (listi morajo biti čimbolj gladki), juha za zalivanje, žlica moke, žlica paradižnikove mezge, žlica sladke paprike, malo kisa in nekaj žlic kisle smetane.
Izdelava: Zeljno glavo ob kocenu okroglo zarežemo, nabodemo na vilice in jo v osoljenem kropu vrtimo. Listi odpadajo in nekaj sekund jih pustimo v kropu, da ovenejo. Nato porežemo debela rebra in liste zložimo na desko. Zmleto meso dobro premesimo, dodamo eno celo jajce, zarumenjeno čebulo, nekaj strokov česna, solimo, popramo, dodamo zeleni peteršilj in vse skupaj spet dobro premesimo. Nato dodamo pest prebranega in opranega riža, ki smo ga prej v kropu mešali 3 – 4 minute, da se je nekoliko napel, nato pa ga oplaknili z vodo. Prilijemo še zajemavko juhe, meso razdelimo po listih in zavijemo sarme. Manjše liste zelja, ki so nam ostali, zrežemo na rezance in jih potresemo na dno kozice. Nato zložimo sarme, tako da je zaviti rob vedno spodaj. Povrh spet potresemo zelje, dodamo na lističe narezano slanino, zalijemo z juho, dodamo žlico paradižnikove mezge in počasi kuhamo. Po okusu dokisamo. Že kuhani sarmi dodamo žličko tankega prežganja, ki smo mu nazadnje primešali še žličko paprike. Nato naj sarma še nekaj časa vre. Kuhane sarme zložimo na krožnik ali na ploščo, polijemo pa jih s kislo smetano, ki smo jo pomešali z jogurtom.
(Tako mojster Ivan Ivačič v svoji Kuharski knjigi iz leta 1967)

Z vsem spoštovanjem do velikega mojstra, ampak recepta se ne držim povsem.
V mleto meso umešam popraženo čebulo, česen zmeljem s kosom pršuta, riž, sol in poper, kot svetuje mojster Ivaćič;
opustim jajce (še nikoli ga nisem uporabil pri sarmi), opustim peteršilj,
dodam zvrhano žlico sladke paprike, nekaj sesekljanih suhih paradižnikov, tri žlice ajvarja.
Zarolam sarmice, narežem ostanek zelja, dodam dve prekajeni kosti, tri lovorove liste, in zalijem z jušno osnovo.
Po eni uri kuhanja na zmernem ognju dolijem svetlo prežganje in žlico riževega kisa.
In še eno uro na majhnem ognju.

Naslednji dan vzamem dve pripravljeni sarmici iz hladilnika (ostale sem seveda zamrznil – kljub temu, da so poletne),
Zavijem v rezine prešane slanine in v pečico za eno uro na 175°C.
Medtem pripravim pire krompir.
Sprašujem se kaj bom z vso tisto župo od sarme; za vsak slučaj jo pogrejem.
Sprašujem se 荒淫盛宴(多受群交) kaj bom zraven in se odločim za kozarec belega. Ne moreš kiksnit!
Ne vem pa kaj je mojster mislil s tistim “na ploščo”, zato ostanem kar pri krožniku.