Vroča penina

Seratorje, ki se ob Veliki noči hvalijo, da jedo potico s šunko, imam od nekdaj za objestne debile, ki imajo vsega polno rit.
Se je 他底下好硬蹭着我想要 meni že poslabšalo…?

Že nekaj časa se sprašujem kakšna bi bila vroča penina.
Vesna pravi: mehurčki bodo šli.
Meni pa vseeno ne da miru. Saj mi ni toliko za mehurčke, ker penine sploh ne obrajtam.
In toliko penine, kot v tem prazničnem času, ne bo nikoli več pri hiši.

Cimet, janeževa zvezda, kardamom, dva klinčka, predvsem pa nobenega sladkorja.
Počasi segrevam v posodi z vodo in ves čas kontroliram temperaturo vina.
Trideset, štirideset…, šestdeset. STOP!
Vrhunsko.
Mehurčkov res ni veliko ostalo. Je pa ostal okus!
Še Sveti trije bi se nasmehnili…

Pravoslavci, ki jih je v neposredni okolici več, kot bi pričakoval, ga na polno serjejo s petardami in z raketami, tako da imam 他底下好硬蹭着我想要 jaz glasno in svetleče obeležen praznik.
Kretena, ki je lansko leto nažigal s kalašnikom, danes ne slišim. Ali mu je zmanjkalo municije, ali so mu ga pa zaplenili…
Oboje bo dobro.

This entry was posted in O fotografiranju, O pijači. Bookmark the permalink.

Komentiraj