Pečena po formuli 9 + 2,
ali kosti po deset evrov kila

Pripravim suho kvašo – skoraj divjačinsko:
dve žlici oljčnega olja,
tri lovorove liste razlomim
strem črn poper,
osmukam vejico rožmarina,
nekaj listov žajblja,
tri brinove jagode,
sol.
Natrem meso in vse skupaj tesno zavijem v folijo.
36 ur odleži v hladilniku.
S papirnato brisačo obrišem in kračo popečen v svežem olju. Okrog in okrog.
Prestavim jo v pripravljeno vrečko za pečenje, v katero sem pedhodno pripravil potrebno zelenjavo in začimbnice:
prerezano čebulo, cele stroke česna, cel črn poper, rdeče in rumeno korenje, stebelca zelene, lovorove liste, vejice rožmarina,
žajbelj in ščep vinske rutice;
ob 22.00 položim v pekač (meni zelo nenavaden čas za začetek jutrišnjega kosila),
dno prekrijem z vodo in porinem v pečico ogreto na 70°C.
Z malo nelagodja zlezem med rjuhe. Nisem vajen, da grem v posteljo, medtem, ko se tam zgoraj nekaj peče brez nadzora…
Zanašam se na požarne senzorje in na svoj voh.
Ob 7.00 naslednjega dne ugasnem pečico.
Pa nikar ne odpiraj! Je še zabičala Vesna ob vseh ostalih navodilih.
O.K. Pa ne bom.
Ob 11.30 ponovno zalaufam pečico na 150°C.
Še dve uri, plus nekaj počitka.
Vesna pripravi korenčkov in zelenin pire in solato, na katero bi sam seveda pozabil.
Par excellence!
Komot bi bil kakšen praznik…!