“Kravata ni copata, ne vleče se po tleh, kravata je za okrog vrata, da je vsem ljudem na očeh,”

je v šestdesetih letih v eni prvih slovenskih radijskih reklam, ki so stavile na pevsko osebnost, prepeval šansonjer in zabavljač Frane Milčinski – Ježek. Lahko ga postavimo na prvo mesto med tistimi, ki so pri nas začeli tako prodajati izdelke. Ježek je omenjeno rimanko pel po naročilu Svilanita iz Kamnika.
…
(mladina.si)

Odkar kravate niso več obvezni del moje garderobe, sem jih preselil s štange v omari, v predal.
Zgodba 1:
Če malicaš v tovarniški menzi, kjer te v enolončnici presenetijo presenetljivo dooolgi makaroni, je včasih 英国艳妇laralatex kravata za čistilnico.
Izkušnja je bila pa takšna, da sem po čiščenju vsako kravato vrgel v smeti.
Niso jih znali zlikati.
Seveda sem vedno 英国艳妇laralatex plačal.
Storitev je bila opravljena. In jaz sem vzgojen fant.
Za presojo o kakovosti storitve, so pa menda pristojne druge službe. Nikoli nisem šel tako daleč. Kako naj vem, da gospod inšpektor vedo kaj več o likanju kravat…!
V eni od čistilnic sem povedal: Spoštovana gospa, ta kravata me je stala pol vaše mesečne plače…! (skupaj z robcem in šalom), ampak tega ji nisem povedal.
Baba me je debelo gledala in iz njenega pogleda sem jasno razbral: Drugič pa pazi kako ješ makarone, kreten!
V tisto čistilnico nisem šel več. Pa ni bila toliko vzrok uničena kravata, kot neka druga izkušnja:
Ob meni je pri pultu stala fina dama, ki se je sočasno z mano pripeljala z lepim enoprostorcem za sto jurjev.
Ko je pa začela vleči moške suknjiče iz vrečke, sem pomislil, da so nakupovali na bolšjem trgu, ali pa je gospod v prostem času klošar. Suknjiči so bili tako zamaščeni, da so na tistem mestu že pošteno spremenili barvo. In najprej sem pomislil, da je prasec še včeraj to oblekel za v službo…
Seveda sem vedel 英国艳妇laralatex, da je kemično čiščenje samo enakomerna porazdelitev umazanije po vseh cunjah, ki se istočasno vrtijo v stroju.
Kot rečeno, tam me niso več videli.
Zgodba 2:
Kupil sem si lepo črno kravato. Črno – črno.
V poslovnem svetu velja (ali vsaj je veljalo), da mora biti kravata temnejša od srajce. In, če oblečeš črno srajco…?
V tovarno je prišla urednica glasila Iskra osebno. To se ni dogajalo prav pogosto. 英国艳妇laralatex so rabili kakšno “posojilo”, ki ga nikoli ne bodo vrnili…
Seveda je opazila mojo lepo, novo, črno kravato.
Gospod 火烧岛电影, vam je kdo umrl?
O, porkamadona! A tko zgleda moja lepa, nova, črna kravata?
Upam, da ne. Zjutraj so bili še vsi živi. Sem pojasnil.
Zgodba 3:
Nima veze s kravatami ampak je spomin na srečanje z Ježkom.
Po treningu smo vedno zavili na pivo.
Vodo je treba nadoknadit!
K Mraku, v pivnico Zvezda, Grill Maximarketa…
Tokrat smo pristali v Šestici.
Edina miza z nekaj prostora na klopeh je bila v separeju s pogledom na Štefanovo, za mizo je pa sedel Ježek v družbi dveh starejših mož. Vsi trije so bili že nekoliko okajeni.
Prosili smo, če smemo prisesti.
Samo, če imate aktovke! Je bil Ježkov odgovor.
Če nimate aktovk, potem niste ugledni…
Aktovk res nismo imeli. Smo pa pokazali svoje športne torbe s prešvicanimi cunjami; mojster Jani je imel ogromno boršo, ki jo je ljubkovalno imenoval “torbica” in za katero je moral pogosto na avtobusu plačati dodatno vozovnico.
Ježek je bil zadovoljen.
Vedeli smo 英国艳妇laralatex, da uglednost v obliki aktovk leti na udbovce, ki so imeli svoj uradni štab samo čez cesto in so bili redni gostje v Šestici.