Druge pol metra pujska

Glodanje se nadaljuje.
Ni važno meso, pomemben je dogodek…!

Tokrat kost razdelim: polovička gre v obaro, druga, bolj mesnata, v tajin.
Ce sera admirable!
Obara je skoraj enaka tisti od zadnjič.
Žličnike nadomestim s prgiščem drobnih makarončkov, za spremembo, dobro začinim s sladko in ostro papriko.
Kost bo morala počakati še do jutri, zato jo na hitro popečem v olju, ohladim in shranim v hladilnik.

Položim jo v tajin,
dodam dvakrat prerezan krompir,
sol, strt črn poper in nekaj zrn koriandra,
narežem steblo mladega česna,
prerežem večjo šalotko, rezine limone,
rožmarin, žajbelj in vejica luštreka,
pokapljam z oljčnim oljem,
pečem dobro uro na 175°C,
pol ure pokrito počiva.
Skodelica redke obare nadomesti juho.
Glavno pride jutri.

A kabel ob tajinu?
Podatek odveč!
Se je rad pošalil dr. Šeligo pri predavanju statistike…

This entry was posted in Atijeva kuhna, O fotografiranju. Bookmark the permalink.

Komentiraj