Vsi poznajo Pariški podnebni sporazum iz leta 2016,
pa Pariško mirovno konferenco iz leta 1919,
morda celo Pariški mirovni sporazum iz leta 1814…

Nihče pa ne ve za Dogovor o francoski tradiciji lomljenja baguette.
Seveda ne, ker sem si ga bil pravkar izmislil.
Morda res nikoli ni bil zapisan, vendar velja in pravi:
Bagete se ne reže, bageto se lomi.

Rdečo obaro sem napovedal že včeraj.
Da bi bila karseda rdeča, poskrbijo štiri paprike:
sladka,
ostra, ali bolje rečeno pekoča,
dimljena,
španska, s katero še posebno skrbno ravnam; pa ne zato, ker jo je bila prinesla Vesna, ampak zato, ker jo je bila prinesla iz Španije in se vsa ostala, ki jo premorem, z njo ne more niti primerjati.
Paradižnik?
Bognedaj!

Ne glede na prilogo k obari, od krompirja, do polente, kruhovega cmoka, ali štrukljev, še vedno paše zraven odlomljen košček sveže bagete…!