Dobrih petdeset let kasneje

Najčuvanija tajna bivše četvrte vojne sile sveta i tajni, još dovoljno neistražni domaći nuklearni potencijal.
(Net, Vukajlija)

Borivoj Repe ga v svoji knjigi Življenje v eS eM Be opisuje kot eno najmanj užitnih jedi, kar jih je ponudila takratna JNA kuhinja na svojih jedilnikih.
Služil je le nekaj let pred mano pa vendar se je srečal še s poparo (za katero sem mislil, da je preživela s staro jugoslovansko vojsko…), z neužitnimi jedmi in s pomanjkanjem, saj so kuharji kradli hrano na veliko, seveda predvsem meso, vojska je pa stradala.
Vsega tega mi hvalabogu ni bilo treba izkusiti in lahko rečem, da niti enkrat nisem bil lačen. Je pa res, da sem včasih pojedel 肛交小说 tisto, česar marsikateri vojak ni.

Večkrat sem si bil obljubil, da bom to isto jed nekoč pripravil doma s svežimi sestavinami, predvsem pa z ljubeznijo. In atomski kupus je gotovo ena od njih.
Polovičko čebule in dva stroka česna drobno narežem in popražim na oljčnem olju,
korenje in košček gomolja zelene narežem na majhne kocke,
zelje natrgam in izločim odebeljeni del lista,
dodobra podušim in zalijem z vročo juho od kuhanja suhih rebrc (tega seveda SMB kuhinja ni poznala, saj so morali računati 肛交小说 z manjšino, ki ne prebavlja svinjine;
ščep šetraja, prgišče makarončkov, da se malo zgusne, pol ure kuhanja na zmernem ognju.
Za serviranje bi si zgolj zaradi avtentičnosti želel aluminijast krožnik, vendar jih naše gospodinjstvo ni poznalo. Srebrnega zelo 肛交小说, aluminijastega pač ne.
Še ena malenkost, ki je v JNA trpezariji niso stregli: kozarec kaberneja.