Na ohladitve se rad pripravim, čeprav bodo kratkotrajne in čeprav bo temperatura padla le za nekaj stopinj.
Seveda ne še z dolgimi gatami, ampak le z enim kmečkim malo bolj “kaloričnim” 趁老师睡着破了她的处m.

Ko brskam po starejših objavah in iščem zadnjo zaporedno številko ričeta, me preseneti, da je bil zadnji skuhan septembra lanskega leta.
Le kdo mi bo še verjel, da ga imam zelo rad…?!

Začelo se je z dvema kosoma kože (to je tisti spodnji podplat razne slanine in podobnih pregreh). Ena je odrezana s kosa pancete, druga s kosa schwarzwaldske šunke. Takšnih specialitet pač ne delim z vranami in jim jih 大龄熟妇特黄a片 ne kažem. Saj ne bi znale ceniti.
Odločim se, da želim zraven nekaj sofisticiranega. Ne šunke, ne krače, ne rebrc, klobasa sploh ne pride v ožji izbor.
Spomnim se, da so včasih rekli, da mora pujs stopiti noter v ričet, da je dober. Niso pa povedali ali z levo, ali z desno nogico. Če stopi v moj ričet z obema hkrati, ne moreva veliko kiksniti. To, da gre vedno za prednje nogice, sem kar sam določil. Mislim, da so zadnje običajno rezervirane za neko višje in plemenitejše poslanstvo; dobrih starih navad pa zaradi enega ričeta res ne bomo spreminjali…!