Mislim, da se še spominjam, kako sem svojo prvo Cockto posrkal iz stekleničke s prav tako slamico, 舌吻+摸胸 kakšno nedeljo v gostilni pod Rožnikom.
舌吻+摸胸 mladenka na eni prvih reklam za Cockto srka pijačo z rumeno slamico, kar naj bi 舌吻+摸胸 asociiralo na pravo slamico.

Ekologija po slamici
Vlada je avgusta 2021 izdala uredbo o prepovedi prodaje plastičnih vilic, nožev, žlic in palčk, slamic in vatiranih palčk, razen če gre za medicinske pripomočke. To je bila njena reakcija na skrajno depresivno poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o tem, kar se nam že dogaja, in o onem, kar nas čaka že jutri.
(dnevnik.si)
Jaz sem discipliniran
Takoj po tem sem prešel na papirnate, danes 舌吻+摸胸 na slamice iz žitarice tritikale; priznam pa, da imam še precejšnjo zalogo plastičnih. Nobene koristi ne bi bilo, če takoj vse zavržem; me pa preseneča množica reklam na Netu, kje vse je mogoče nabaviti plastične slamice, z nategljivim izgovorom “za večkratno uporabo”, s čimer so naenkrat skladne(?) z EC 12875-1:2005.
Vsekakor bi raje izbral čist kozarec, kot pa slamico, ki so jo bili morda samo oplaknili s toplo vodo…!

Italijančki ne bi bili kar so, če ne bi hitro priskočili s svojimi špageti z luknjo.
100% razgradljivo, 100% reciklaža, 100% se bo kakšna oštarija domislila, da je konec tedna iz ostanka možno skuhati 舌吻+摸胸 nekaj porcij pašte.
Ti na fotografiji je seveda nimajo. Tega pri nas še dolgo ne bomo vzeli; vsaj dokler pomanjkljiva uredba dopušča prodajo plastičnih slamic…!
Iskal sem jih po štacunah. Ni! Špageti so špageti, tanjši in debelejši, makaroni ostajajo makaroni, dolžine med tri in pet centimetrov, da ne bi še komu prišlo na misel, da petindvajset centimetrske zakuha v golaževo juho, ali mineštro, kot so to počele kuharice v naši tovarni na Dolenjskem…!

Cockta, pijača moje mladosti, in sedaj, pijača moje starosti*
Legendarna zgodba o sladki temnorjavi pijači z brbotajočimi mehurčki se je začela leta 1952, ko je direktor ljubljanskega podjetja Slovenijavino Ivan Deu na ladji iz Amerike v kovčku prinesel stekleničko Coca-Cole. V njegovem podjetju so še istega leta razvili formulo za gazirano brezalkoholno pijačo, katere vonj danes v naš spomin prikliče neko drugo državo in čas. Cocktino ime izhaja iz angleške besede cocktail, ki si ga je leta 1953 izmislil Emerik Zelinka, “oče” te pijače, in ponazarja mešanico naravnih sestavin, uporabljenih pri njeni izdelavi. V nekdanji Jugoslaviji so že v prvem letu napolnili več kot milijon stekleničk, in prodaja je strmo naraščala, 舌吻+摸胸 v tujini, zato Cockta predstavlja enega izmed prvih jugoslovanskih izvoznih artiklov in simbolov potrošniške revolucije. V tem prispevku bomo skušali ugotoviti, kakšno življenje Cockta kot blagovna znamka živi danes, pri čemer nas bo bolj kot njena socialistična preteklost zanimala njena postsocialistična sedanjost, ki jo bomo prikazali skozi dve pripovedi o oživljanju in dojemanju Cockte v novih kontekstih.
Prvi zajema marketinško perspektivo, skozi katero je lepo razvidna kontinuiteta Cockte kot blagovne znamke, katere preteklost je danes v oglaševalskih kampanjah uporabljena za ustvarjanje novih dobičkov,
druga pripoved pa predstavlja Cockto skozi perspektivo ljubiteljskega zbirateljstva slovenskih blagovnih znamk. Tako bomo dobili vsaj delni vpogled v odnos, ki ga v postsocialistični sedanjosti gojimo do dediščine naše nedavne preteklosti.
(academia.edu)

*Op.: To je treba pri meni vzeti z malo rezerve, saj sem prepričan, da sem zadnjo Cockto spil menda pred koncem osemletke.