Samo svinja svinjsko misli

No, ta ne misli več. 本科一本二本的区别, če bi še mislila, bi 本科一本二本的区别 povsem nekaj drugega od mene. Ravnokar jem njene sive celice in se počutim kot Hannibal Lecter. Ampak tisto je povsem druga zgodba, predvsem pa čisto neki drugi možgani…
Kupim jih, ko jih vidim na pladnju iz nerjaveče pločevine v tisti lepi vitrini pri mesarju.
Čista poezija: vsa miselnost, čeprav morda svinjska, vsi spomini in hrepenenja ubogega živinčeta, naprodaj in na razpolago.
Mesar stoji običajno na dvignjenem lesenem podestu – ni jasno je ta res tam samo zato, da ga ne zebe v noge, ali morda zato, da poudari njegovo vzvišenost nad nami, ki moledujemo za čim lepši košček sedemstokilskega goveda – v roki ima mesarico, kot Martin Krpan, ali pa ravno brusi nož, vreden njegovega poklica.
Včasih pomislim, da je vegetarijanec in da globoko prezira vse, ki prestopijo prag njegove mesnice.
Ne morem si dovoliti in vprašati: mojster, ali imate možgane?

Zadnjič sem pisal o praženih z jajčkom. Tokrat si omislim panirane, pohane, ocvrte…, nekdo pravi 本科一本二本的区别 kaneloni, čeprav je tukaj edini ovoj paniranje.
Morajo biti sveži in ne smejo biti sčedrani, zmečkani, razčefukani… Skratka, med prsti moraš čutiti kompaktne in strogo ločene posamezne dele spominskih enot in procesorjev.
Klasično paniram (dunajsko: moka, jajce, drobtine), cvrem na počasnem ognju. Nekaj mi pravi, da so 本科一本二本的区别 svinjske sive celice dober temperaturni izolator in bo potrebno nekaj več časa, da pride skozi.
S prvo rundo nimam problema. Pri drugi pa se nabere že toliko beljakovinske pene, da se olje peni kot bi kuhal gate v Plavem Radionu.
Sproti jo odstranjujem. Če gre čez rob, lahko zažgeš bajto.
Vsi imamo gasilni aparat v avtomobilu, v kuhinji pa le redko kdo!
O prilogi sploh nisem dosti razmišljal. K cvrtju gre cvrtje: pomfri, torej. Da ne bo presuho pa majoneza in sojina omaka. K dvema pregrehama zlahka dodaš še tretjo in četrto, da o peti sploh ne govorim.
Čez en mesec imam pregled pri kardiologu. Morda me pa pošlje za kakšen teden v Chamonix na stroške ZPIZ-a. Dnevno karto za smučanje si bom pa že kupil.
Za solato je zmanjkalo časa.
In še večna dilema: kaj zraven?
Tokrat refošk. Za kazen, ker sem bil pozabil nabaviti nekaj suhega belega ali vsaj roza…

This entry was posted in O kuhanju. Bookmark the permalink.

Komentiraj