Kuhanje in geometrija

Pravzaprav ne gre toliko za kuhanje, kot za pripravo, natančneje: rezanje korenja.
Pred dnevi sem omenil moje svojstveno rezanje korenja: debelina reza je v obratnem sorazmerju s premerom korena; torej začnem na debelejšem koncu z zelo tankimi rezinami, ki se proti tanjšemu delu korena postopoma debelijo…, morda uspem pri tem doseči, da je masa odrezanega korena konstantna. Nisem še preveril.

Do danes sem preveril. Rad imam razčiščene pojme 秘书喂奶好爽一边吃奶一 pri rezanju korenja.
Za izhodišče odrežem primerno tanko rezino na debelejšem koncu korena in jo vržem na tehtnico. 1,5 gr. Določim jo za konstanto.
Dovolim si poenostavitev: masa M je volumen V x specifična teža σ; specifična teža mi ni pomembna, zato za maso, oz. volumen postavim konstanto 1,5 gr.
Vemo pa, da je volumen take rezine v izračunu πr ² x d (debelina rezine).
V Excelovi tabeli se hitro izkristalizira, da je rez na debelem koncu korena tanek le 0,2 mm, medtem, ko mora biti na repku, pri debelini šestih milimetrov, kar dobrega pol centimetra.

Tabelo razširim še na korenček, ki bi imel v preseku morda šest robo obliko. Če ga znaš pravilno lupiti, ni problema. Tu govorimo o premeru vrisanega kroga. Mehaniki bi rekli ZK, kar po domače pomeni zeks kant, ali v  “prevodu” zev ključa. Isti je ku…, če prav pomeriš.
Enačba je podobna, le da tisti πr ² zamenjam z 2r ² x ²Ѵ3 ≈ 3,464102 r ².

Upam, da nihče ne bo rezal korenja s šublerjem v roki. Želel sem se prepričati in potrditi zastavljeno tezo.
Če režeš pravilno, je masa rezine konstantna.

Untitled-1

 

This entry was posted in O kuhanju. Bookmark the permalink.

1 Response to Kuhanje in geometrija

  1. Pingback: Enolončnica s čičeriko, fižolom in rdečo lečo | 怎样去除法令纹

Komentiraj