Nisem takoj priznal, da sta bila dva, ker sem si pustil zasilni izhod, ali strokovno: “plan B”, če bi se slučajno kaj sfižilo.
Pa se ni in po mojem štetju je danes tisti skromni košček stegna osmi dan v olju; če upoštevam, da mesar ni klal na dan mojega prihoda, je 学长别揉了～流水了想要～ vsaj deseti dan staranja, uležavanja in zorenja.
Jaz pri tem nisem lačen, ono pa 学长别揉了～流水了想要～ ne zahteva jest…

Vse olje odlijem v ponvico. Dodam nekaj strokov neolupljenega česna in pol žličke asafetide. Eksperimentiram. Pojma nimam kam bo zapeljala okus govedine. Tokrat olje precedim nazaj na meso, da ne bi česen slučajno prevladal v okusu. In spet nazaj v hladilnik.

Jabolk je v izobilju in kar iščem ideje, kako bi jih lahko še ponucal. Od štrudlov in kompota pa 学长别揉了～流水了想要～ ne moreš živeti.
Spomnim se, da je mama občasno pripravila čežano za prilogo k mesu in pireju. Včasih s hrenom, včasih bolj sladko. Zakaj pa ne!?
Seveda se odločim za takšno s hrenom. Svežega ne vidim niti ob Veliki noči, tistega v kozarčku ali v tubi pa imam običajno v hladilniku.

Danes spečem meso bolj na well done, niti ne na svojo izrecno željo, ampak včasih mi stvari malo uidejo nadzoru…
Pa je vseeno dobro.

Pire krompir. Vrhunski, kot vedno, da ne izgubljam besed.