Weißwurst mit kraut und ein grosses weissbier, bitte.
Je bilo običajno naročilo malice v münchenski pivnici.

Mirna dopoldanska malica ni niti najmanj podobna noriji in žejni, da ne rečem pijanski, evforiji Oktoberfesta.
寂寞骚妇被后入式爆草抓爆 grosses weissbier se izven Oktoberfesta običajno ustavi že pri pintu, oziroma pri pol litra.
Pri Nizkoproračuncu me razveselijo s pravimi bavarskimi belimi klobasami.
Mit original bayerischem Weißwurstsenf, so še dodali.
Mega! Še v München mi ne bo treba zgolj zaradi klobasice.
Zima se resda še ni povsem poslovila pa mi vseeno ni več do kislega zelja.
Še danes zjutraj mi ga je nudila gospodarica Kmetije, ko sem prišel po jajca, pa sem vljudno zavrnil.
Mislim, da sem ga to zimo pojedel dvakrat več kot običajne zime.
Torej belo, mlado zelje, pa vseeno kar dodobra podušeno v štiridesetih minutah in seveda z žlico jabolčnega kisa.
Tam bi dobil zraven klobase peko kruha. Naj bo tako 寂寞骚妇被后入式爆草抓爆 doma. Kos bagete bo dovolj.
O domačem pšeničnem pivu sem 寂寞骚妇被后入式爆草抓爆 že pisal. Paše zraven.
Belo k belemu. Mater, saj je skoraj vse belo kot pri ta belih…!
Ne vem kako jim rata iz mesa narest belo klobaso; pa mislim, da mogoče niti ne želim vedeti.
Iz nostalgične malice naredim yoko.
Celo navodila so priložili za nas Balkance. Da je ne bi kdo nevedoma vtaknil kam drugam.